"Nekega dne nam je ta zemljišče praktično padlo v roke. Imelo je veliko znamenj. Potem smo se odločili, da bomo tu zgradili hišo, da bomo vse tako rekoč vklesali v kamen – v dobesednem pomenu."
Hiša je sama po sebi celovito umetniško delo: brez pravih kotov, namesto tega z ostrimi in širokimi koti, velikimi okenskimi fasadami in betonom, kamor koli pogledaš. Monumentalni elementi, kot so skulpturalne betonske stopnice ali odprt prostor nad dnevno sobo, zaznamujejo značaj hiše.
Največji izziv je bil, da surovo betonsko ogrodje naredimo udobno. Rešitev je Laura našla v mehkih materialih, kožah, zavesah in organskih mizah, ki prekinjajo strogost arhitekture. Tako je nastal dom, ki je hkrati monokromatsko minimalističen, a tudi topel in vabljiv.
Najljubših kotičkov je veliko: Laura je po hiši razporedila svojo zbirko različnih vintage foteljev, ki ustvarjajo majhne otočke za počitek.
Drugi najljubši kotiček je kuhinja. Laura ima rada, ko je v hiši živahno – ko se otroci igrajo, prijatelji pridejo na obisk in imaš iz odprte kuhinje vse na vidiku.
"Nismo hoteli nič gladkega, hoteli smo nekaj grobega. Hoteli smo ohraniti stene takšne, kakršne so."
"Že na začetku projekta gradnje hiše smo si rekli, da smo odprti za vse, kamor nas bo življenje popeljalo, kakšne priložnosti bomo morda še dobili, kakšne spremembe nas čakajo, da nam ni treba ostati tukaj za vedno."
Več navdiha
Odkrijte več navdihujočih zgodb
