Londonska stanovanja so redko prostrana – a prav v tem je za Francesco njihov čar. Ob vstopu se pogled takoj ustavi na kavču in spalnici hkrati, vse deluje intimno, domače in povezano. Posebej lepa je svetloba: skozi dan spreminja prostore in v stanovanje vnaša toplino in odprtost.

Dnevna soba je srce stanovanja – in burgundsko rdeča zofa WOLKE je Francescin najljubši kotiček. Bleščeča tkanina pritegne poglede in jo dopolnjujejo detajli iz travertina in lesa ter tekstil v nežnih pastelnih odtenkih.

Francesca svoj slog notranje opreme opisuje kot nekaj, kar se še razvija. Pri tem se uči, da skupni dom ne nastane iz ene same vizije, ampak iz kompromisov, pogovorov in stvari, ki sta jih oba resnično všeč. Posamezni najljubši kosi in materiali z značajem ustvarjajo osebno vzdušje.

Jedilni kotiček združuje čiste linije s pisanimi detajli. Krom, steklo in les se prepletajo z oblikovalskimi knjigami, risbami in skulpturnimi predmeti. Ta mešanica rahlo spominja na notranjost iz sredine stoletja, a zaradi omejene barvne palete in premišljene kombinacije materialov deluje hkrati zelo sodobno.

Francesca baleta ne pusti kar tako v gledališču. Živi v njeni drži, v načinu, kako se giblje, kako doživlja prostore. Hkrati pa njen dom ni še en oder. Tukaj se lahko njena visoka koncentracija sprosti. Po intenzivnem dnevu v studiu ji vrnitev domov pomeni: pristanek. Napetost dneva ostane zunaj, znotraj pa se pojavita lahkotnost in bližina.

Soba naj bi se Francesci zdela kot majhno gnezdo: mirna, tiho in namerno minimalistična. Medtem ko se v dnevnem prostoru lahko zbirajo, razporejajo in uporabljajo različne stvari, ta prostor ostaja bolj prečiščen. Mehke teksture, naravni materiali ter harmonični odtenki bele in zelene barve ustvarjajo vizualni mir.