Veliko svetlobe, topel leseni pod, prostrani prostori: Saskia obožuje odprt in svoboden občutek, ki ga ponuja njeno stanovanje. In to rada deli – s prijatelji in družino. Zato ne sme manjkati velik kavč, kot je LENNON.

Kamen, kovina, usnje – Saskia se obdaja z materiali, ki niso le lepi na pogled. Odločilno je tudi, kako se jih dotakneš in kako se sčasoma spreminjajo. Ta misel se lepo ujema z njenim delom kot oblikovalke nakita. In potem so tu še knjige: „Kot da bi imel okoli sebe 1000 majhnih zgodb, do katerih lahko vedno znova posežeš.“

Saskijino delo zahteva natančen pogled: natančne proporcije, popolno zbranost. Zato je zanjo toliko pomembnejša ločnica med delom in prostim časom – ter občutek prostranosti doma. Tudi zato svoj dan rada začne z gibanjem. Malo joge ji pomaga, da se najprej uskladi s seboj.

Skicirka je skoraj vedno pri roki. Vendar se mnoge ideje precej hitro prenesejo s papirja v tridimenzionalni svet: z žico, škarjami, papirjem in kleščami nastanejo prve oblike, ki jih takoj preizkusi na lastnem telesu. Kako delujejo proporcije? Kako se oblika počuti na dotik?

Kraj, kjer se lahko zberemo, jemo, pogovarjamo in zadržimo. Saskia obožuje nekomplicirano, družabno vzdušje münchenskega pivskega vrta – in del tega prinaša na svojo jedilno mizo.

Kuhinja: lonci in ponve visijo na velikem loku, tu ni mogoče veliko skriti. Vendar pa ni nujno, da je klasična ali popolnoma praktična – pomembneje je, da je iz prostora razvidno, kako se v njem živi.

Najbolj nenavaden dizajnerski element v stanovanju? Postelja. Okvir, vzmetnica, odeja in blazine sledijo trikotni obliki, katere vrh je obrnjen neposredno proti oknu. Kdor leži v njej in s pogledom proti zunanjosti sledi tej liniji, se počuti skoraj kot na ladji – z vrhom postelje kot premcem.